KULTURNI DAN DEVETOŠOLCEV NA OSANKARICI Tudi v letošnjem šolskem letu smo se učenci 9. razredov v okviru kulturnega dneva odpravili na Osankarico spoznavat zgodovino naših krajev. Zaradi situacije s Covidom-19 smo ga letos izpeljali v dveh delih – 9. a in 9. c v sredo, 9. 9., 9. b in 9. d pa v četrtek, 10. 9. 2020. Ob prihodu k Domu na Osankarici nas je pričakal vodič iz gradu Slov. Bistrica, ki nas je popeljal po razstavi Partizansko Pohorje, v okviru katere smo videli, kako so bile opremljene zemljanke, kakšna poslovilna pisma so partizani pisali domačim ipd. Sledil je ogled filma »Postal je legenda – Pohorski bataljon«, v katerem smo na slikovit način spoznali samo delovanje bataljona. Po malici smo se peš odpravili na planoto pri Treh žebljih, na mesto, kjer je 8. januarja 1943 padlo vseh 69 borcev. V njihovo čast tam danes stoji več nagrobnih spomenikov, ponekod je mogoče opaziti tudi ostanke zemljank. Učenci smo se jim poklonili z branjem pesmi in minuto tišine. Pohorski bataljon je bila partizanska enota, ki je v času 2. svetovne vojne delovala predvsem na območju Pohorja in njegove okolice. Ustanovljen je bil 11. septembra 1942 iz Šaleške, Ruške, Savinjske čete in čete Krajnčevega bataljona. V času svojega delovanja je požgal več gostiln, koč, kjer bi lahko Nemci prespali, ropal njihove orožarne ter jim močno oteževal okupacijo ozemlja. Pod poveljstvom Rudolfa Medeta se je bataljon 21. decembra 1942 utaboril na gozdni planoti pri Osankarici, kjer so nameravali preživeti zimo. 8. januarja 1943 so jih v jutranjih urah z dveh strani obkolili Nemci. Bilo jih je skoraj 30-krat več, okoli 2000. Ob 11.45 je s partizanske strani odjeknil prvi strel. Vnel se je boj na življenje in smrt, ki je trajal skoraj dve uri in pol. V njem je padlo prav vseh 69 borcev Pohorskega bataljona. Kljub žalostni novici, da je padel eden izmed najpomembnejših bataljonov na Slovenskem, so partizani nadaljevali z narodnoosvobodilnim bojem. Na Pohorju se je tako formiral 2. Pohorski bataljon, kasneje preimenovan v Pohorski odred, po katerem se imenuje tudi naša šola. Kulturni dan se nam je zdel zelo zanimiv, predvsem pa zgodovinsko izredno pomemben. Prav je, da se zavedamo, kaj vse so pretrpeli naši predniki, ko so se borili za državo, kakršno poznamo dandanes. Matic Mohorko, novinarski krožek