Naredila sem intervju z mojo babico Eriko Šoster. Stara je 78 in živi v Slovenski Bistrici. Kdaj in kje si se rodila? Rodila sem se 27. januarja 1943 v Oplotnici. V družini smo bili trije otroci. Čez čas smo se z družino preselili v Slovensko Bistrico. Je bila tisti čas vzgoja doma in v šoli drugačna? Uh, da vzgoja takrat je bila precej drugačna kot dan danes. V šoli je bilo veliko lažje. Veliko manj smo se učili, tudi šolski predmeti so bili lažji.Za ocene se nismo rabili toliko učitikot se sedaj, saj so bili učitelji zelo prizanesljivi.Edina velika razlika v šoli je bila, da smo bili kaznovani z ravnilom, če smo kaj ušpičili.Doma je bilo popolnoma drugače. Starši so bili veliko bolj strogi kot učitelji v šoli. Starše smo celo v tistem času morali vikati. Nekaj časa si živela v Bistriškem gradu, kakšno je bilo življenje tam? Življenje na gradu je bilo fantastično. Vedno se je nekaj dogajalo in nikoli nam ni bilo dolgčas. Otroci smo takrat radi zahajali po velikih grajskih sobanah, jaz pa sem se rada pretvarjala, da sem grajska princesa. Po zimi smo pomagali opravljati razna dela okoli grada. Navadno smo kidali sneg pred vhodom v grad, ki je bil včasih tudi velik meter in pol.Poleti pa smo se radi igrali v gradu, kjer je bilo prijetno hladno. Navadno smo se igrali viteške igre, ki so bile všeč vsem. Kakšne igre ste se še igrali? Igre seveda niso bile takšne, kot jih poznate danes. Dan danes mladina sedi za računalniki in igra igrice. Tisti čas pa smo radi zahajali v bližin park ter se lovili, skrivali, plezali po drevesi in si sproti izmišljevali igre ter pravila. Kateri dogodek ti je najbolj ostal v spominu? Najbolj mi je ostal v spominu 25. maj, dan mladosti. Takrat smo praznovali Titov rojstni dan. Približno tisoč otrok se nas je zbralo v Bistriškem parku, kjer smo zaplesali ples, ki smo se ga učili čez celo šolsko leto.
Eneja Šoster
RUDOLF MAISTER Rudolf Maister, je bil slovenski pesnik, general, borec za severno mejo.Rodil se je29. marca 1874 v Kamniku, umrl pa 26. julija 1934 vUnecu pri Rakeku. Kdo vas je navdušil za poklic vojaka? Po očetovi smrti je zame skrbel stric, ki me je za ta poklic tudi navdušil. Kako ste tako hitro napredovali v vojaških šolah in službah? Kot so kazale moje ocene, ter povedali moji učitelji sem bil odličen učenec. Rad sem imel tudi šport, kot naprimer sabljanje, plavanje, smučanje, ter telovadbo. Vse to mi je omogočilo napredovanje.
Kako ste osvobodili Maribor? 7. decembra 1914 so me premestili v Maribor in mi določili mesto referenta pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru. 21. junija 1916 sem postal začasni poveljnik okrožnega poveljstva v Mariboru. Zaradi ovadbe nemških nacionalistov so me 8. marca 1917 premestili v Gradec; tam pa sem bil povišan v majorja. Vrnil semse v Maribor, kjer so me 1. julija 1917 imenovali za stalnega poveljnika poveljstva številka 26.30. oktobra 1918 je mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije. 1. novembra 1918 sem v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil:»Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko.«Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod mojo vojaško oblastjo.
Kako ste dobili naziv general? Po osvojitvi Maribora, je upravo na slovenskem Štajerskem prevzel narodni svet, meni pa so tako podelili naziv general Rudolf Maister.
Eneja Šoster
OPERNI PEVEC S SRCEM Sergej Rupreht se je po študiju glasbene pedagogike odločil še za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je pedagoško smer petja zaključil pri prof. Barbari Jernejčič Fürst. Pri 26-tih je debitiral v SNG Maribor v vlogi vojščaka v operi Pesnik in upornik, prav tako pa je sodeloval z orkestrom RTV Slovenija pri snemanju oddajo Lepo je biti Mozart. Dodatno se je izobraževal na različnih seminarjih v Sloveniji in v Evropi pri svetovno priznanih pevskih pedagogih (R. Miller, M. Keenze, M. Lipovšek, C. Spencer…). Nastopa tako doma kakor v tujini. Širša javnost ga je spoznala po nastopu v televizjiskem šovu SLOVENIJA IMA TALENT leta 2016, kjer je skupaj s sedaj bivšo ženo Petro Turk bil finalist oddaje. Sergej Rupreth je ustanovitelj šole petja Orfeus, ki dosega odlične rezultate tako doma kot tudi na mednarodnih tekmovanjih po tujini.
Kdaj ste začeli s petjem? S prepevanjem sem začel relativno pozno. Pri 13-ih letih. Zakaj ste se odločili za petje? Ljubezen do glasbe in petja mi ni pustila druge možnosti, kakor da se ukvarjam s petjem.
Kako to da ste začeli s petjem tudi poučevati? Že na prvi fakulteti (ko sem se šele začel pravilno učiti petja) so me drugi študentje prosili za pomoč pri petju pred izpitom iz petja. Ker sem ugotovil , da imam talent in zapovrh še veselje za poučevanje, je vse šlo kar avtomatsko. Kmalu sem pomagal študentom na akademiji za glasbo pri pripravah na izpite in diplomske koncerte. Ker sem sam imel na začetku tudi sam precej težav pri petju, sem se lotil gobljega spoznavanja najstarejšega instrumenta. Na koncu me je to pripeljalo do naziva profesor petja in do svoje šole petja.
Kdo vas je navdušil nad petjem? Nad petjem so me navdušili tako imenovani veliki trije tenorji (Carreras, Domingo in seveda Pavarotti) z njihovim prvim skupnim koncertom.
Katero je bilo vaše prvo tekmovanje oziroma nastop, ki se vam je vtisnil v spomin? Prvega tekmovanja se niti ne spomnim. Se pa zato prve, čeprav zelo majhne (solo operni zbor), vloge v SNG Maribor pri praizvedbi opere Princesa vrtoglavka. Fenomenalen občutek je ko prvič stopiš na oder take velike dvorane.
Kako premagate tremo? Ko enkrat obvladaš pevsko tehniko in tudi uživaš na odrih, trema skorajda izgine. Osebno se mi kaže na zanimiv način-postanem zaspan. Koliko učencev in učenk se sedaj uči pri vas? Corona je tudi našo šolo močno prizadela in imam kar precejšne zmanjšanje učencev (pred Corono 54, sedaj med njo pa 22 učencev).
Zakaj vam petje toliko pomeni? Petje je najstarejši instrument. Zame je to duša našega obstoja. Srce kulture če se smem tako izraziti. Žal se kultura v Sloveniji že dolgo ne ceni več. S petjem in poučevanjem petja skušam tako obiskovalcem mojih nastopov, kakor tudi pevcem s katerimi delam, najti pot do svojega srca in duše. Le s kulturo lahko svobodno živimo.
Katera je vaša najljubša zvrst petja? Rad imam vse zvrsti petja. Rad poslušam pop, rock, narodno zabavno, stari jazz, blues, musical in seveda klasiko. Kot profesorju petja in opernemu pevcu mi je seveda klasično petje najbližje. Čeprav tudi pri izvajanju vedno pogosteje zahajam v druge pevske zvrsti.
Anuša Oblonšek, 7. a
ZANIMIVA ŽIVLJENSKA POT MOJEGA DEDKA Govorila sem s svojim dedkom Poldetom,ki ima 72let in prihaja iz Slovenske Bistrice skupaj z babico živita v hiši,družbo pa jima dela njun maček Capi.Več kot 40.let je delal v tovarni Impol danes pa je upokojen dedk s tremi vnuki.Zelo rad govoriše raje pa o kakšni zanimivi temi spregovori z ostalimi.
KAJ SI NAJVEČKRAT POČEL V OTROŠTVU? Zelo rad sem se skupaj s prijatelji lovil po gozdo,se skrival med drevesi,pasel krave na travniku,ter skupaj z starimočetom opravljal najrazničnejša dela.KDO JE BIL TVOJ VZORNIK? Prav moj starioče s katerim sem opravljal številna dela,veliko mi je dal tudi nasvetov za življenje.Prihajal je iz Bovca iz Koritnice ter se kasneje preselil v Slovensko Bistrico.Res sem mu bil hvaležen za vse kaj me je naučil. KJE SI SE ŠOLAL? Obiskoval sem šolo v Sloveniski Bistrici vse do sedmega razreda sem obiskoval zgornjo šolo zadnja dva razreda pa zaključil na spodnji šoli.V šolo smo takrat vsi hodili peš,ne glede na vremenske razmere,za malico pa smo si s seboj vzeli kos kruha med potjo na narabutali kakšno sadje. KJE PA SI KASNEJE NADELJEVAL ŠOLANJE? Po končanem osmem razredu sem se šolal za elekrikarja,kjer sem se učil najraznovitejših del,šolo pa sem tudi uspešno zaključil. KJE SI SE PO KONČANI šOLI ZAPOSLIL? Takoj po končani šoli sem delal v tovarni Impol,kjer sem opravljal delo elektrikarja.Popravljal sem luči,visoko napetostna stikala,elektro motorje in še več. PA TE JE DELO,KI SI GA OPRAVLJAL, VESELILO? Zelo rad in z veseljem sem opravljal to delo predvsem zato ker je bilo tako raznoliko. BIL SI TUDI V VOJSKI KAKO JE BILO TAM?Res je pri 19.letih sem moral v vojsko,kjer so mi po sedemnajstih mesecih podaljšali vojaški rok saj so Rusi napadli Češko.Ko pa sem v vojski končal sem še naprej opravljal svoje delo v Impolu še naslednjih 40 let. ZELO HITRO SI SI ŽE USTVARIL DRUŽINO KJE STA SE Z BABI SPOZNALA? Res je ko nisem delal sem se hodil kopati v Ložniški potok,tam sem spoznal tudi bacico,s katero sva se pri 22.letih poročila,si sezidala hišo ter dobila dva otroka. KAJ PA POČNEŠZDAJ KO IMAŠ VELIKO ČASA? Veliko del opravlaj prav okoli hiše ter na vrtu,obrezujem trste,vrtnice,kakijije...Zelo rad kakšne stvari tudi popravim ali naredim ravno zdaj popravljam čez 80let star kolovrat.Ob popoldnevih pa naju obiščejo vnuki,ki nama polepšajo dan. BI V SVOJEM ŽIVLJENJU KAJ SPREMENIL? Zagotovo nič,vse kaj se zgodi se zgodi z razlogom,prav zadovoljen sem z nim. DEDI ZA NA KONEC,KAJ BI SVETOVAL MLADIM,KI RAVNO STOPAJO V ŽIVLJENJE? Reke bi samo to verjemite vase,u čite se ter bodite pošteni.Verjamem, da si boljše osebe kot je on za intervju nebi morala izbrati, saj ima dedi kar veliko za povedati o vsem predvsem pa o svojem življenju in pa tudi z veseljem je z mano podelill nekaj o sebi. AJDA KERŠIČ
Zanimiva služba Moja mami dela kot prodajalka v trgovini Špar. Tam dela že deset let. Njena služba na posluh in pogled ne izgleda tako zanimivo ali naporno a to kar se dogaja pred odprtjem in pred zaprtjem pa žal nihče ne ve. Zato sem se jo odločila povprašati nekaj vprašanj o njenem delu kot trgovka.Ali si si vedno želela postati prodajalka ali si želela postati kaj drugega?Ja, vedno sem želela postati prodajalka, zato ker mi je všeč delo z ljudmi. Skratka imam zelo rada svojo službo.Kaj je najbolj naporen del tvoje službe?Najbolj naporen del moje službe je dvigovanje težkih bremen, kot so: Sadje in zelenjavo ki ga morem naložiti na prodajne policePomagati tudi na drugih oddelkih Čistiti trgovino z težkim strojemZakaj je tvoja služba tako zanimiva?Zanimiva je zato ,ker se vedno dogaja nekaj novega. Vedno uživam ,ko sem na delavnem mestu. Vsak dan doživim nekaj novega in zanimivega.Ali se kdaj naveličaš svoje službe?Ne, saj v službo rada hodim. Res je da je včasih naporno a je vseeno tam veliko smeha in zabave. Službe ne jemljem samo kot delo temveč je tudi kraj kamor z užitkom grem.Kakšen pa je delavni čas?Ker sem vodja oddelka sadja in zelenjave delam samo dopoldan. Ustreza mi zato da popoldan preživim z svojo družino. Seveda preden sem postala vodja tega oddelka sem delala izmenično delo kar pomeni en teden dopoldan, drugi pa popoldan kar je bilo tudi zelo naporno.Ali rada upravljaš svoje delo?Zelo, ker je raznoliko. Saj nisem samo na enem oddelku tudi na blagajni včasih pomagam a je s da pa večino časa preživim na svojem oddelku.Ali je to kar vidimo ko pridemo v trgovino vso tvoje delo?Niti približno. Vidi se samo 30% vsega dela. Svoje delo dodeljujem v skladišču. V skladišču oddajam naročila, prevzemam naročila in hrano. Moje delo je v bistvu zelo natrpano in skrbno. Ali je ta služba zelo fizično naporna ali bi po njej lahko še pretekla 2 km?Ne, lahko pa bi prekolesarila. Služba na mojem delavnem mestu ni niti lahka ni pa niti pretežka. Teči zaradi okvare na kolenu ne morem več na kolo pa vseeno še lahko. Moram reči ,da sem vseeno fizično aktivna.Ali bi svojo službo zamenjala za katero koli drugo službo, In če ja katera bi to bila?Trenutno svoje službe nebi zamenjala, ker jo obožujem. Čeprav je včasih zelo naporno in obremenjeno nebi svoje službe nikoli zamenjala.Kaj je tebi najbolj zanimiv del tvoje službe?Najbolj uživam v delu z ljudmi ,ker je vedno nekaj novega. Ljudje so vedno zanimivi ,saj se kajnovega naučim tudi od njih. V pogovoru z njimi sledim njihovim potrebam in skušam uresničiti njihovim željam.Če bi vedela ,da je vaša služba tako naporna že pred tem ,ko si se zaposlila bi se vseeno zaposlila?Ja, ker me pri moji službi to nikoli ni motilo. Želja je bila tako velika , da me nebi pri delu oviralo nič.Ali kdaj nisi zadovoljna s svojo službo ?Tudi to se zgodi, saj znajo stranke biti zelo naporne a se na to ne oziram, saj je moje delo zelo zabavno in polno dogodivščin.Ali imaš kdaj čas, da v miru poješ malico?Žal ne velikokrat. Stranke so vedno zame na prvem mestu, zato se mi ni težko odpovedati tudi velikokrat malici.