(Vrednote sedijo v sobi, vsaka na svojem stolu in razpravljajo, katera je najpomembnejša).
ISKRENOST: Jaz sem najpomembnejša vrednota. Na meni temeljijo vsi dobri človeški odnosi. Če ne bi bilo mene, bi bili v svetu polnem laži. EMPATIJA: Ne bi se strinjala. Po mojem mnenju je najpomembnejše na svetu to, da lahko sočustvujemo s tistimi, ki jih ne razumemo. Tako smo lahko bolj strpni do drugih in ... STRPNOST: (jo prekine) Ko smo že pri tem, kaj ko bi se strinjali, da je strpnost najpomembnejša vrednota. Pomislite malo in si predstavljajte svet, v katerem vladajo predsodki in obtožbe. PRIJATELJSTVO: To je res, strinjam se s tabo, vendar najpomembnejši so ljudje, ki jih imamo najraje. STRPNOST: (jezno) Saj nisem rekla, da niso! PRIJATELJSTVO: Če si že tako razumna do vseh, kaj ko bi mi pustila, da dokončam. No, kot sem prej govorila, prijatelji so najpomembnejši, ker ti vedno stojijo ob strani, ko jih potrebuješ. SAMOSTOJNOST: Kaj pa če ne bi potreboval nikogar, da ti rešuje probleme. PRIJATELJSTVO: Potem si vendar osamljen! SVOBODA: Jaz temu raje rečem, da si svoboden. Delaš, kar te je volja. Ne rabiš nikakršnega dovoljenja. EMPATIJA: Vendar pazi, da s svojo svobodo ne tratiš le-te drugemu. SVOBODA: Kako to misliš? EMPATIJA: No, na primer, če bi vsi delali kar želijo in se ne ozirali na druge, bi bilo nemogoče živeti skupaj. SAMOZAVEST: Pa vendarle se nam ni treba ozirati na mnenja drugih. Saj živimo svoje življenje. Ne ozirajmo se na življenje drugih, če se nas ne tičejo. POGUM: Včasih pa se je le treba. Na primer, če nekdo potrebuje pomoč. Ne moremo le stati in gledati. SAMOZAVEST: Se strinjam. ZDRAVJE: Sami ali ne, vedno je treba biti hvaležen za zdravje. Kaj ti pomaga pogum, če vedno nastradaš ti? VARNOST: Se popolnoma strinjam s tabo! Pomembno je, da smo na varnem. ZAVEDANJE: Ampak vsake toliko časa je treba stopiti iz svoje cone udobja. Ne smemo biti ignoranti in misliti, da je svet samo to, kar vidimo pred sabo. DRUŽINA: Ko smo že pri stvareh, ki so nam blizu, kaj pa družina? Vse življenje je z nami in nikoli nas ne pusti na cedilu. ZVESTOBA: Ko smo že ravno pri tem, ni pomembno samo to, da so drugi z nami, temveč tudi to, da smo mi z njimi. ZAUPANJE: Res je! Ampak nič od tega ni možno, če si ne zaupamo. HVALEŽNOST: Malo prej sem slišal, da je nekdo omenil, da moramo biti hvaležni za zdravje. Ne bi se mogel bolj strinjati. Toda hvaležni moramo biti za vse, kar imamo. VIZIONARSTVO: Kaj pa tisto, česar nimamo? Treba je imeti velike ideje, da spremenimo svet. VZTRAJNOST: Toda le sanjarjenje ni dovolj. Moramo biti vztrajni, da naše ideje postanejo resničnost. UNIKATNOST: Se strinjam. Te velike ideje po navadi pridejo od velikih in predvsem drugačnih ljudi. Kaj si bodo zapomnili, ko zapustimo ta svet. Po mojem ne tega, da smo bili kot vsi ostali. VESELJE: Zakaj bi se brigali, kaj si bodo ljudje zapomnili. Imamo le eno življenje, zato ga živimo, kolikor se da veselo. BRESKRBNOST: Se strinjam! Živimo, dokler smo živi, saj potem je prepozno. DELAVNOST: Pa saj ne moremo vse življenje samo gledati v zrak. S trdim delom se vse doseže! DOBRODELNOST: Vendar ne moremo skrbeti le zase, temveč tudi za druge. FLEKSIBILNOST: Tako je! Včasih se je treba tudi prilagoditi okoliščinam. MIR: (po dolgem premisleku vstane) Kaj nam pomaga dobrodelnost, če človeštvo ne živi v miru. Zato je mir najpomembnejša vrednota. HARMONIJA: Naj vam nekaj povem. Vse vrednote so pomembne čisto vsaka do zadnje. Če bi manjkala samo ena, svet ne bi bil to, kar je. Vrednote nas usmerjajo po poti življenjskih odločitev. Potrebujemo tako samostojnost kot solidarnost, tako pogum kot mir. Zato moramo živeti v harmoniji, saj če ne sodelujemo, lahko vsi propademo.
(Vse vrednote se strinjajo s harmonijo in od tega trenutka sodelujejo za boljši svet).