Nagrajeni pesmi na natečaju RIMA RAJA:
MOJA MALA KEPICA
Moja hrčica je mala kepica, ki zmeraj rada se igra. Celo noč okrog skaklja, da zaspati se ne da. Ko pa pride beli dan, kepice ni več na plan. Celi ljubi dan prespi in razgraja vse noči. A kljub temu jo imam rad, kepica je moj zaklad. Aljoša Marinko, 4. b |
PIKA POKA
Ringa raja, pika poka raja. Ptiček prileti, mu iz vejice zdrsi. Hitro poleti. Pika poka tudi poleti od strahu zbeži, ptička zapusti. Larisa Mok, 2. a |
Nino Rudan, 5. b
|
Filip Frešer, 4. b
|
Iza Sagadin, 1. b
|
Maša Čukalac, 3. b
|
En, dva, tri obisk!
V petek, 7.4.1897 je Drejček doma delal nalogo, čisto sam, kajti nobenega ni bilo doma. Prešinila ga je ena ideja. Vzel je piščalko, ki so mu jo podarili Šaš, Miš in Maš. Zapiskal je v njo. Naredil se je čudež!!! Pred njim se je pojavil listek in leteča cigara. Na listku je pisalo: »Dragi Drejček, komaj čakamo, da prideš! Tvoja pot bo dolga in vznemirljiva. Ampak tudi, če si tako pameten, se tudi tebi lahko zgodi, da kreneš s poti. Previden bodi!!! Tvoji prijatelji Marsovčki«. Drejček se je že mislil odpraviti, a še prej je mami in očetu napisal, kje bo. Skočil je v cigaro, a ga je vrglo ven. Na cigari se je pojavila koda. Drejček jo je hitro rešil in še enkrat poskusil iti noter, a tokrat bolj previdno. Ni ga vrglo ven. »Pravi čudež!« si je mislil. Šel je na pot. Ozrl se je naokoli. Videl je okno, sedeže in zelo veliko sladkarij. Začel jih je jesti. Nenadoma se je nehal premikati. Pritisnilo ga je na veliko potrebo! Pa še: ni bil na Zemlji! Tako je odprl okno in opravil potrebo. Mislil je, da ga vsi gledajo. Šel je nazaj v raketo/cigaro, a ta se je ustavila. Pogledal je, če je že tam. O, ne! Cigara se je odločila pustiti Drejčka na Veneri! Drejček pa tega ni vedel in je veselo stopil ven. Raketa/cigara je pristala. Drejček se je opekel. Hitro je stopil nazaj v cigaro in pritisnil na plin. Minilo je že 5 ur od takrat, ko je prvič vstopil v cigaro. Zaspal je. Zbudil ga je ropot. »Turbolenca!« si je mislil, a v bistvu so ga premetovali trije tuji Marsovčki. Prišel je! Marsovčki so ga pospremili do Šaša, Miša in Maša. Kakšna hiša! Bila je zelo lepa. Pozdravil jih je. »Zdravo!« je zaklical. Šaš ga je potegnil noter. Hitro, v minutki, so ga preoblekli v Marsovčka. »Zelo lep si!« so rekli. Drejček je vprašal: »Imate ogledalo?« »Imamo, imamo, samo vse boš videl rdeče,« so mu odgovorili Marsovčki. Drejček se je namrščil, kajti v sobi ni videl niti ene postelje. »Kaj pa je, da si tako namrščen?« je Šaš vprašal Drejčka. »Kje imate postelje?« je namrščeno vprašal Drejček. »Mi na Marsu ne spimo!!!« je veselo zakričal Maš. »Ali niste potem zaspani?« jih vpraša Drejček. »Ne,« žalostno reče Miš. »Oprosti, nisem te hotel užaliti,« reče previdno Drejček. »Saj ni nič. Samo Miš hoče spati,« reče naveličano Maš. »Kje bom pa jaz spal ta dva dneva?« vpraša Drejček. »Tukaj!!!« mu pokaže odejico Šaš. Drejček vesel prikima, kajti mislil je, da so Marsovčki pozabili, da ljudje spijo. »Gremo se igrat igro Maročo!!!« reče Maš. »Kaj pa je to?« vpraša Drejček. »Isto kot nogomet, samo da se drugače imenuje,« odgovori Šaš. »Potem pa se gremo igrat!!!« reče Drejček. A ko so pripravili igro, je Drejček opazil, da so mislili badminton, ne nogometa. »Tenis in badminton sta moja šibka točka!« si misli Drejček. Ampak vseeno se prično igrati. Bilo je fino! Hotel je iti delati nekaj drugega, kajti že 4 ure so igrali Maročo. »Gremo se kaj drugega.« je predlagal Miš, ko je opazil žalostnega in naveličanega Drejčka. »Gremo se Rismetan!« je predlagal Maš. »To je tako kot Ristanc.« Drejčku že v naprej razloži Šaš. »OK,« reče Drejček.
Se nadaljuje…
Anika Potočnik, 4. b
V petek, 7.4.1897 je Drejček doma delal nalogo, čisto sam, kajti nobenega ni bilo doma. Prešinila ga je ena ideja. Vzel je piščalko, ki so mu jo podarili Šaš, Miš in Maš. Zapiskal je v njo. Naredil se je čudež!!! Pred njim se je pojavil listek in leteča cigara. Na listku je pisalo: »Dragi Drejček, komaj čakamo, da prideš! Tvoja pot bo dolga in vznemirljiva. Ampak tudi, če si tako pameten, se tudi tebi lahko zgodi, da kreneš s poti. Previden bodi!!! Tvoji prijatelji Marsovčki«. Drejček se je že mislil odpraviti, a še prej je mami in očetu napisal, kje bo. Skočil je v cigaro, a ga je vrglo ven. Na cigari se je pojavila koda. Drejček jo je hitro rešil in še enkrat poskusil iti noter, a tokrat bolj previdno. Ni ga vrglo ven. »Pravi čudež!« si je mislil. Šel je na pot. Ozrl se je naokoli. Videl je okno, sedeže in zelo veliko sladkarij. Začel jih je jesti. Nenadoma se je nehal premikati. Pritisnilo ga je na veliko potrebo! Pa še: ni bil na Zemlji! Tako je odprl okno in opravil potrebo. Mislil je, da ga vsi gledajo. Šel je nazaj v raketo/cigaro, a ta se je ustavila. Pogledal je, če je že tam. O, ne! Cigara se je odločila pustiti Drejčka na Veneri! Drejček pa tega ni vedel in je veselo stopil ven. Raketa/cigara je pristala. Drejček se je opekel. Hitro je stopil nazaj v cigaro in pritisnil na plin. Minilo je že 5 ur od takrat, ko je prvič vstopil v cigaro. Zaspal je. Zbudil ga je ropot. »Turbolenca!« si je mislil, a v bistvu so ga premetovali trije tuji Marsovčki. Prišel je! Marsovčki so ga pospremili do Šaša, Miša in Maša. Kakšna hiša! Bila je zelo lepa. Pozdravil jih je. »Zdravo!« je zaklical. Šaš ga je potegnil noter. Hitro, v minutki, so ga preoblekli v Marsovčka. »Zelo lep si!« so rekli. Drejček je vprašal: »Imate ogledalo?« »Imamo, imamo, samo vse boš videl rdeče,« so mu odgovorili Marsovčki. Drejček se je namrščil, kajti v sobi ni videl niti ene postelje. »Kaj pa je, da si tako namrščen?« je Šaš vprašal Drejčka. »Kje imate postelje?« je namrščeno vprašal Drejček. »Mi na Marsu ne spimo!!!« je veselo zakričal Maš. »Ali niste potem zaspani?« jih vpraša Drejček. »Ne,« žalostno reče Miš. »Oprosti, nisem te hotel užaliti,« reče previdno Drejček. »Saj ni nič. Samo Miš hoče spati,« reče naveličano Maš. »Kje bom pa jaz spal ta dva dneva?« vpraša Drejček. »Tukaj!!!« mu pokaže odejico Šaš. Drejček vesel prikima, kajti mislil je, da so Marsovčki pozabili, da ljudje spijo. »Gremo se igrat igro Maročo!!!« reče Maš. »Kaj pa je to?« vpraša Drejček. »Isto kot nogomet, samo da se drugače imenuje,« odgovori Šaš. »Potem pa se gremo igrat!!!« reče Drejček. A ko so pripravili igro, je Drejček opazil, da so mislili badminton, ne nogometa. »Tenis in badminton sta moja šibka točka!« si misli Drejček. Ampak vseeno se prično igrati. Bilo je fino! Hotel je iti delati nekaj drugega, kajti že 4 ure so igrali Maročo. »Gremo se kaj drugega.« je predlagal Miš, ko je opazil žalostnega in naveličanega Drejčka. »Gremo se Rismetan!« je predlagal Maš. »To je tako kot Ristanc.« Drejčku že v naprej razloži Šaš. »OK,« reče Drejček.
Se nadaljuje…
Anika Potočnik, 4. b
Matija Sagadin Pristovnik, 4. b
|
Jaša Furman, 5. b
|
Anže Jelen, 5. c
|
Vito Tarkuš, 4. a
|
Učenci so odgovarjali, zakaj je šola COOL:
- Šola je COOL, ker se lahko še vedno malo igram. Tukaj imam prijatelje. Rad se učim. (Alan Ekić, 1. b)
- Šola je COOL, ker se lahko igram s prijatelji. To je zabavno. V šoli se veliko naučim. Najraje imam šport in matematiko. Rad rišem živali. (Tian Španring, 1. b)
- Šola je COOL zaradi tega, ker se veliko naučim. Najraje se v šoli igram s prijatelji. (Alja Gajšt, 1. b)
- Šola je COOL, ker se lahko vsaki dan malo igramo. Všeč mi je, ker se veliko učimo. Žiga Prepelič, 1. b)
- Šola je COOL, ker imam vredu učiteljici in se lahko igram z otroki. Vsaki dan se nekaj novega naučim in to mi je všeč. Rada se igram, računam in pišem povedi. (Tea Šafarič, 1. b)
- Šola je COOL, ker imam tukaj polno prijateljev. Najraje se igram z Lego kockami. Najbolj pa mi je všeč, ker imamo tako lepo urejen razred. (Alina Štajner, 1. b)
- Šola je COOL, ker se veliko naučim. Všeč mi je, da se lahko še vedno igramo. Rada se učim. (Gaja Štimec, 1. b)
- Šola je COOL, ker imam tukaj prijatelje in se z njimi lahko igram.
- Šola je COOL, ker se tukaj veliko učimo. Najraje pa se igram s svojimi prijateljicami. (Eva Šafarič, 1. b)
Tine Jelen Knezović, 4. b
|
Tina Toplak, 1. c
|
Ana Pliberšek, 2. c
|
Zimska sreča
Zima je že skoraj pred vrati, a vem, da ni se mi je treba bati. Spet bomo rabili bundo, kapo, rokavice, babica že štrika nogavice. Komaj čakam dan, ko snežinke padle bodo iz oblaka, in bom spet lahko naredil velikega snežaka. Zame in za brata bo še večja sreča, ko bo pod smreko stala polna vreča. Filip Frešer, 4. b |
Sonce
Sonce pride, sonce gre, čez vode in čez gore. Zdaj je noč in zdaj je dan, lep je sončen dan. Sonce nas pogreje, toplo nam je vsem, sonce gleda na Zemljo, vsaki lepi dan. Julija Strmšek, 4. b |
Alja Gajšt, 1. b
|
Dino Borovič, 1. b
|
Mija Tramšek, 5. b
|
Miha Marovt, 2. b
|
Kozliček in 7 volkov
(narobe pravljica)
Nekoč je živel zloben kozliček, ki je bil zelo lačen. Nekega dne pa je naletel na nekakšno hiško, v kateri so živeli volki. Mama jih je pustila same doma. Naročila jim je, naj ne odpirajo nikomur razen poštarju. Kozliček pa je to slišal, zato je šel domov in našel star poštarjev kostum. Potrkal je na vrata in volki so ga vprašali, kdo je. Kozliček je rekel, da je poštar. A volkci so videli, da je bel in ne črn, zato so mu rekli, da ni poštar, ampak kozliček. Kozliček je odšel h kmetu in mu rekel: " Daj mi nekaj maka." Kmet mu je dal 2 vreči maka. Kozliček se je povaljal v maki in postal je črn kot volk. Zdaj je odšel do hiše in rekel: " Prišlo je pismo." Volkci so videli, da je črn in ga spustili v hišo. Ko so videli, da je to kozliček, so se hitro poskrili. Najstarejši se je skril v hladilnik. Kozliček je našel vse, razen najstarejšega. Vlegel se je za hišo in zadremal. Ko je prišla volkulja nazaj, je videla, da so njeni volki izginili. Potem pa je iz hladilnika skočil najstarejši volk in povedal, da je kozliček pojedel otalih 6 volkov. Mama pa je šla do kozlička in mu razparala trebuh. Vsi volkci so poskakali ven . Volkci so kozličku v trebuh naložili kamenje in mu sešili trebuh. Kozliček se je vstal in šel do vodnjaka ter padel vanj.
Aljoša Marinko, 4. b
(narobe pravljica)
Nekoč je živel zloben kozliček, ki je bil zelo lačen. Nekega dne pa je naletel na nekakšno hiško, v kateri so živeli volki. Mama jih je pustila same doma. Naročila jim je, naj ne odpirajo nikomur razen poštarju. Kozliček pa je to slišal, zato je šel domov in našel star poštarjev kostum. Potrkal je na vrata in volki so ga vprašali, kdo je. Kozliček je rekel, da je poštar. A volkci so videli, da je bel in ne črn, zato so mu rekli, da ni poštar, ampak kozliček. Kozliček je odšel h kmetu in mu rekel: " Daj mi nekaj maka." Kmet mu je dal 2 vreči maka. Kozliček se je povaljal v maki in postal je črn kot volk. Zdaj je odšel do hiše in rekel: " Prišlo je pismo." Volkci so videli, da je črn in ga spustili v hišo. Ko so videli, da je to kozliček, so se hitro poskrili. Najstarejši se je skril v hladilnik. Kozliček je našel vse, razen najstarejšega. Vlegel se je za hišo in zadremal. Ko je prišla volkulja nazaj, je videla, da so njeni volki izginili. Potem pa je iz hladilnika skočil najstarejši volk in povedal, da je kozliček pojedel otalih 6 volkov. Mama pa je šla do kozlička in mu razparala trebuh. Vsi volkci so poskakali ven . Volkci so kozličku v trebuh naložili kamenje in mu sešili trebuh. Kozliček se je vstal in šel do vodnjaka ter padel vanj.
Aljoša Marinko, 4. b
Filip Frešer, 4. b
|
Vid Žlebič, 1. b
|
Tinkara Robar, 5. b
|
David Flis, 4. a
|
Moja psička
Moja psička je vesela, hkrati tudi je debela. Rada hodi po vasici, da dobi eno ali dve klobasici. Ko domov pride, se utrujena na prostor vleže. Jaz jo rad imam in vsak dan se z vesejem z njo igram. Matija Sagadin Pristovnik, 4. b |
Zakaj že odhajate?
Zakaj že odhajate, ptičke lepe moje? Saj ste komaj prišle na moj obisk. Moramo oditi, saj zima se bliža. Se kmalu vrnemo. Bomo mislile nate. TRALALALALO Mija Rebernak, 2. a |
Zoja Pirman, 1. b
|
Urban Korošec, 5. b
|
Anika Potočnik, 4. b
|
Filip Frešer, 4. b
|
Prijatelj
Prijatelj je tisti, ki mu lahko zaupaš in te sprejme v igro. Pravi prijatelj ti vedno pomaga, če si v težavah. Prijatelj se nikoli ne zmoti in ti reče besedo, ki boli in ne preizkusi pesti na tebi. Pravi prijatelj je tisti, ki je prijazen do tebe in te nikoli ne zafrkava, če ti kaj ne gre. Pravi prijatelj je tisti, ki ti vedno stoji ob strani. Elina Maučec Kos, 4. c |
Prijatelj
Res pravi prijatelj te nikoli ne zapusti, stoji ti ob strani in včasih ti da kakšno bedarijo po glavi. Glava te zaboli, ker si napako naredil ti. Prijatelja imaš rad, ker sta skupaj naredila veliko napako. Lan Romih, 4. c |
Aljaž Teodor Špan, 4. b
|
Izabela Šega, 1. b
|
Žanin Krempl, 1. c
|
Neža Šteinfelser, 2. b
|
Metuljček Zaspanček
Mali metuljček že spet je zaspal. Šel je na dežek in tam je jokal, tam je jokal, tam je jokal. Sonce naenkrat je posijalo ter spet zajokalo, spet zajokalo. Pride poletje, sonce zasije, vsi se že kopajo, metulji letijo. Še ti, Zaspanček, se zbudi, prebudi, prebudi. Mija Rebernak in Maja Stevanović, 2. a |
Zima
Bela kučma, bel obraz, lep je tale letni čas. Vedno znova na vse dni, zimski čas nas veseli. Teo Belina, 4. b |
Jan Očko, 5. b
|
Mai Topolnik Korenčič, 1. b
|
Suzana Senegačnik, 1. c
|
Jan Erhatič, 2. c
|
Zanimiva pot
Nekega dne se je Drejček odločil, da bo obiskal Marsovčke. Drejček je odšel v trgovino po različne dele za njegovo super raketo. V trgovini si je izbral 10 različnih delov. Drejček si je vzel dele in odšel domov. Ko je prišel domov, je začel sestavljati raketo. Delal je dan in noč. V dveh dneh je sestavil raketo. Drejček je raketi dal ime Strelica. Usedel se je v Strelico in se odpeljal v Vesolje. Ko se je peljal v Vesolje, je srečal zelo zanimive, čudežne in strašne stvari. Pomislil je, da bi lahko bili to Marsovčki. Drejček je rekel: "Pa saj to ne morejo biti Marsovčki! Oni so na Vesoljski postaji blizu Marsa!" Ugotovil je, da so to Šašovi sorodniki. Šaš je ves čas Drejčku govoril o svojih sorodnikih. Drejček je pomislil, če je od Šašova mama? Ups, to je od Šašev ati. Malo vstran je bila mama, zraven nje Šaševa sestra in brat. Drejček je odšel po malico v Vesoljsko kavarno. Naročil si je kakav in sendvič. Po malici je odšel v svojo raketo Strelico. Hotel jo je prižgati. Ampak Strelica se nikar ni hotela prižgati. "Kaj bom pa zdaj?" je rekel Drejček. Brez rakete ne morem na vesoljsko postajo! Odločil se je, da bo odšel v trgovino kupit bencin. Vzel je bencin in ga natočil v raketo. In končno raketa je spet delovala! Hitro se je vsedel in odletel k Marsovčkom. "Na Vesoljski postaji sva!" je rekel. Drejček je potrkal na vrata. Šaš je odprl vrata in povabil Drejčka v hišo. "Hojla Marsovčki! Kako ste? Povedal vam bom vse, kaj sem doživel po poti k vam.
Brina Fideršek, 4. b
Nekega dne se je Drejček odločil, da bo obiskal Marsovčke. Drejček je odšel v trgovino po različne dele za njegovo super raketo. V trgovini si je izbral 10 različnih delov. Drejček si je vzel dele in odšel domov. Ko je prišel domov, je začel sestavljati raketo. Delal je dan in noč. V dveh dneh je sestavil raketo. Drejček je raketi dal ime Strelica. Usedel se je v Strelico in se odpeljal v Vesolje. Ko se je peljal v Vesolje, je srečal zelo zanimive, čudežne in strašne stvari. Pomislil je, da bi lahko bili to Marsovčki. Drejček je rekel: "Pa saj to ne morejo biti Marsovčki! Oni so na Vesoljski postaji blizu Marsa!" Ugotovil je, da so to Šašovi sorodniki. Šaš je ves čas Drejčku govoril o svojih sorodnikih. Drejček je pomislil, če je od Šašova mama? Ups, to je od Šašev ati. Malo vstran je bila mama, zraven nje Šaševa sestra in brat. Drejček je odšel po malico v Vesoljsko kavarno. Naročil si je kakav in sendvič. Po malici je odšel v svojo raketo Strelico. Hotel jo je prižgati. Ampak Strelica se nikar ni hotela prižgati. "Kaj bom pa zdaj?" je rekel Drejček. Brez rakete ne morem na vesoljsko postajo! Odločil se je, da bo odšel v trgovino kupit bencin. Vzel je bencin in ga natočil v raketo. In končno raketa je spet delovala! Hitro se je vsedel in odletel k Marsovčkom. "Na Vesoljski postaji sva!" je rekel. Drejček je potrkal na vrata. Šaš je odprl vrata in povabil Drejčka v hišo. "Hojla Marsovčki! Kako ste? Povedal vam bom vse, kaj sem doživel po poti k vam.
Brina Fideršek, 4. b
Tjan Plahuta, 4. b
|
Maks Štefanič, 5. b
|
Špela Jelen, 2. b
|
Nino Rudan, 3. b
|
Korona
Korona Leona. Saj je Korono imela Leona. Imela je angino, poleg tega pa še vročino. Korone se svet boji, saj je nevarna in strašna za tri. Korona je bila in še bo razhajala. Špela Razboršek, 4. c |
Slika
Slika pove več kot tisoč besed, ko se ata in mama vsedeta na dvosed. Slika tam nad nami visi, in ob njej se moj dan prebudi. Vsem se zaiskrijo oči, ko gledamo, kako nasmejani smo bili. Zato veselim se vseh dni, ker potovali bomo mi in slikali nove spomine. Upam, da prehitro ne mine. Matic Zagozda, 4. c |
Nela Vrbek, 1. b
|
Maja Štefanič, 1. b
|
Rima
Rima je beseda, ki nikoli ne preseda, pa tudi je oblika, ki strašno nas zamika. Da nismo preveč resni, nam rima nudi pesmi, peti pesmi res ni greh, ker nam na obraz nariše smeh. Vito Slana, 4. b |
Haski
Haski gre na sprehod, vsak dan sva si bot. Ko pride zima, me vleče s sanmi in me razveseli. Ivana Zafošnik, Jaka Špelič, Anže Martini, 2. a |
Tesa Hanžekovič, 4. b
|
Mojca Rabič, 5. b
|
IZLET
V soboto smo šli na Celjsko kočo. Pot je bila strma. Hodili smo tri ure. Na vrhu je bil lep razgled. Na cilju smo lizali sladoled in se peljali s sankami. Na poti sem srečala prijateljici Lejo in Izo. Izlet mi je bil zelo všeč. Želim si še večkrat iti na Celjsko kočo.
Pia Strmšek, 1. b
V soboto smo šli na Celjsko kočo. Pot je bila strma. Hodili smo tri ure. Na vrhu je bil lep razgled. Na cilju smo lizali sladoled in se peljali s sankami. Na poti sem srečala prijateljici Lejo in Izo. Izlet mi je bil zelo všeč. Želim si še večkrat iti na Celjsko kočo.
Pia Strmšek, 1. b
Mija Tramšek, 5. b
|
Tinkara Robar, 5. b
|
Tim Škof, 4. b
|
Filip Frešer, 4. b
|
Poletje
Poletje je visoko, sončno, doživeto, nikoli ni mi dolg čas. Poletje že traja stoletje! Poletje je pravo doživetje! Začne se pomlad potem pride hlad in na koncu pride poletje, ki nam veselo odžene vse strahove. Ana Ekič, 4. c |
Jesen
Jesen je kakor fen. Piha listje sem in tja, Zato na jesen ne moreš biti len. Grabiš listje sem in tja, veter tudi piha sem in tja! Zaradi tega se dedek spreminja v medek. In jaz skačem po listju gor in dol, kot bonbon. Tarja Popotnik Sekol, 4. c |
Tesa Hanžekovič, 4. b
|
Ema Primec, 1. b
|
Mravlja in tri krave
Nekoč so živele tri krave, ki so zelo rade pile mleko. Čas je že bil, da se odselijo od mame in ate. Enega sobotnega jutra so se odpravile iskati prostor za svoj dom. Prva krava z imenom Darja, druga krava z imenom Sonja in tretja krava z imenom Tanja. Bile so zelo srečne. Darja je naredila hišo iz betona, Sonja je naredila hišo iz papirja in Tanja iz lesa. Vsako jutro so se usedle na teraso in pile kavo, metale na koš in brale. Potem, ko so zvadile metanje na koš, so naredile tekmo. Sanja je bila sodnik. Darja in Tanja sta pa metali na koš. Na tekmo so povabile zajce, srne, lisice, ptice, kače, kuščarje, srake in veverice. Tekma je trajala štiri ure. Zmagala je Tanja.Naslednji dan so igrale nogomet. Bile so zelo športne krave. Ampak nekega dne se je zgodilo nekaj zelo strašnega. Prišla je zlobna mravlja in začela pihati Darjino hišo. Hiša se je v trenutku podrla. Potem je mravlja začela pihati Tanjino hišo. Pozneje sta obe stekli do Sonje. Mravlja je pihala in pihala in pihala, ampak ni in ni mogla podreti hiše iz papirja. Vse krave so se ji smejale. Mravlja je omedlela zaradi pihanja. Krave so se ustrašile za mravljo. Odpeljale so jo do zdravnika. Zdravnik jo je začel uživljati, ampak mravlja se ni zbudila, dokler Darja ni vzela elektrike in jo stresla. Mravlja se je zbudila. Bila ji je hvaležna in se jim je opravičila. Postale so najboljše prijateljice.
Matija Sagadin Pristovnik, 4. b
Nekoč so živele tri krave, ki so zelo rade pile mleko. Čas je že bil, da se odselijo od mame in ate. Enega sobotnega jutra so se odpravile iskati prostor za svoj dom. Prva krava z imenom Darja, druga krava z imenom Sonja in tretja krava z imenom Tanja. Bile so zelo srečne. Darja je naredila hišo iz betona, Sonja je naredila hišo iz papirja in Tanja iz lesa. Vsako jutro so se usedle na teraso in pile kavo, metale na koš in brale. Potem, ko so zvadile metanje na koš, so naredile tekmo. Sanja je bila sodnik. Darja in Tanja sta pa metali na koš. Na tekmo so povabile zajce, srne, lisice, ptice, kače, kuščarje, srake in veverice. Tekma je trajala štiri ure. Zmagala je Tanja.Naslednji dan so igrale nogomet. Bile so zelo športne krave. Ampak nekega dne se je zgodilo nekaj zelo strašnega. Prišla je zlobna mravlja in začela pihati Darjino hišo. Hiša se je v trenutku podrla. Potem je mravlja začela pihati Tanjino hišo. Pozneje sta obe stekli do Sonje. Mravlja je pihala in pihala in pihala, ampak ni in ni mogla podreti hiše iz papirja. Vse krave so se ji smejale. Mravlja je omedlela zaradi pihanja. Krave so se ustrašile za mravljo. Odpeljale so jo do zdravnika. Zdravnik jo je začel uživljati, ampak mravlja se ni zbudila, dokler Darja ni vzela elektrike in jo stresla. Mravlja se je zbudila. Bila ji je hvaležna in se jim je opravičila. Postale so najboljše prijateljice.
Matija Sagadin Pristovnik, 4. b
Julija Strmšek, 4. b
|
Enes Rakaj, 4. b
|
TO SEM JAZ
Ime mi je Matej. Pišem se Rajšp. Obiskujem 1. b razred. Všeč mi je temno modra barva. Rad imam poletje. V prostem času se rad igram. Moji prijatelji so Miha, Tian in Dino. Moja najljubša slaščica je sladoled.
Matej Rajšp, 1. b
Ime mi je Matej. Pišem se Rajšp. Obiskujem 1. b razred. Všeč mi je temno modra barva. Rad imam poletje. V prostem času se rad igram. Moji prijatelji so Miha, Tian in Dino. Moja najljubša slaščica je sladoled.
Matej Rajšp, 1. b
Ana Šteinfelser, 4. b
|
Maruša Mlakar, 4. b
|
MIŠKA
Miška, miška, miškica na hribčku sedi, se sladko smeji. Joj, mene, mačka pride. Miška, hitro pod zemljo teči. Maruša Godec, Žiga Kalan, Cvetka Cvahte, 2. a |
PESEM
Rima je beseda, ki se nikoli ne preseda, ki se uči kot beseda in se igra kot soseda. Beseda, ki se ne rima, se ne uči kot rima, se ne igra kot soseda in ni kot beseda. Ema Mušič, 4. b |
Maruša Mlakar, 4. b
|
Edita Bislimaj, 4. a
|
Livija Matjašec, 2. c
|
Mia Bračko, 2. b
|
Palček in sedem Sneguljčic
(narobe pravljica)
Nekoč pred sedmimi gorami in sedmimi vodami je živel Palček s svojim očetom. Očetu je Palček šel blazno na živce in sklenil je, da ga bo ubil. Palček si je vsak dan prepeval in se pogovarjal s ptičicami ter nabiral najbolj različne rože v vsem kraljestvu. Oče je lepega dne temu naredil konec. Poklical je lovca in mu povedal, da ga Palček nadleguje in ga naj ubije. V dokaz, da ga je res ubil, naj prinese njegove možgane. Lovec je stekel v gozd in tam našel Palčka, Skupaj sta odšla do potočka. Kmalu je lovec zamahnil po zraku, da bi ubil Palčka. Palček ga je vprašal, kaj počenja in lovec mu je razložil, kaj mu je naročil Palčkov oče. Palček je od jeze in žalosti pobegnil globlje v gozd in se ustavil pri hišici. Potrkal je na vrata in jih odprl. Nikogar ni bilo doma. Palček je pojedel kos kruha, malo popil iz skodelice in odšel po stopnicah. Legel je na posteljo in od utrujenosti zaspal. Zvečer je v hišo prišlo sedem Sneguljčic, ki so se spraševale, kdo je pojedel njihov kruh, kdo je pil iz njihove skodelice in kdo spi na njihovi postelji. Takrat se je Palček prebudil in se predstavil. Sneguljčice so ga sprejele v njihov dom. Naslednji dan so Sneguljčice zgodaj odšle na delo v rudnik. Ena izmed njih je Palčku naročila, naj nikomur ne odpira vrat. Nato je Palček ostal sam. Nenadoma je na vrata potrkala branjevka in prosila za kozarec vode. Palček ji je prinesel vodo in v zahvalo mu je podarila pas. Nadela ga je palčku in ga zategnila, da je Palček padel na tla. Zvečer, ko so domov prišle Sneguljčice, so Palčku urno odvezale pas, da je prišel k zavesti. Nihče ni vedel, da je branjevka njegov oče, ki ima čarovno zrcalo, ki mu je povedal, da je Palček lepši od njega. Naslednji dan so mu Sneguljčice zopet naročile, naj ne odpira vrat. Dopoldan je na vrata potrkala gospa, ki je prodajala glavnike. Palček ji je odprl in sprejel zastrupljen glavnik. Gospa mu je glavnik zasadila v lase in Palček je zopet padel po tleh. Zvečer so ga ponovno rešile Sneguljčice. Tretji dan so mu Sneguljčice naročile enako kot prvi in drugi dan. Ko so odšle na delo, je na vrata potrkala gospa z jabolki. Palček ji je odprl vrata. Jabolko sta si razdelila na pol. Gospa je pojedla navadno polovico, Palček pa strupeno. Od strupa je padel na tla. Zvečer Sneguljčice niso ugotovile, kaj je z njim narobe. Nazadnje so ugotovile, da je mrtev in ga položile v krsto. Mimo je prišla Palčica in se zaljubila vanj. Nenadoma je dvignila krstin pokrov in poljubila Palčka. Tedaj se je Palček prebudil. Sneguljčice so ostale brez besed. Palček in Palčica sta se poročila in skupaj živela do smrti.
Živa Kotnik Gumzej, 4. b
(narobe pravljica)
Nekoč pred sedmimi gorami in sedmimi vodami je živel Palček s svojim očetom. Očetu je Palček šel blazno na živce in sklenil je, da ga bo ubil. Palček si je vsak dan prepeval in se pogovarjal s ptičicami ter nabiral najbolj različne rože v vsem kraljestvu. Oče je lepega dne temu naredil konec. Poklical je lovca in mu povedal, da ga Palček nadleguje in ga naj ubije. V dokaz, da ga je res ubil, naj prinese njegove možgane. Lovec je stekel v gozd in tam našel Palčka, Skupaj sta odšla do potočka. Kmalu je lovec zamahnil po zraku, da bi ubil Palčka. Palček ga je vprašal, kaj počenja in lovec mu je razložil, kaj mu je naročil Palčkov oče. Palček je od jeze in žalosti pobegnil globlje v gozd in se ustavil pri hišici. Potrkal je na vrata in jih odprl. Nikogar ni bilo doma. Palček je pojedel kos kruha, malo popil iz skodelice in odšel po stopnicah. Legel je na posteljo in od utrujenosti zaspal. Zvečer je v hišo prišlo sedem Sneguljčic, ki so se spraševale, kdo je pojedel njihov kruh, kdo je pil iz njihove skodelice in kdo spi na njihovi postelji. Takrat se je Palček prebudil in se predstavil. Sneguljčice so ga sprejele v njihov dom. Naslednji dan so Sneguljčice zgodaj odšle na delo v rudnik. Ena izmed njih je Palčku naročila, naj nikomur ne odpira vrat. Nato je Palček ostal sam. Nenadoma je na vrata potrkala branjevka in prosila za kozarec vode. Palček ji je prinesel vodo in v zahvalo mu je podarila pas. Nadela ga je palčku in ga zategnila, da je Palček padel na tla. Zvečer, ko so domov prišle Sneguljčice, so Palčku urno odvezale pas, da je prišel k zavesti. Nihče ni vedel, da je branjevka njegov oče, ki ima čarovno zrcalo, ki mu je povedal, da je Palček lepši od njega. Naslednji dan so mu Sneguljčice zopet naročile, naj ne odpira vrat. Dopoldan je na vrata potrkala gospa, ki je prodajala glavnike. Palček ji je odprl in sprejel zastrupljen glavnik. Gospa mu je glavnik zasadila v lase in Palček je zopet padel po tleh. Zvečer so ga ponovno rešile Sneguljčice. Tretji dan so mu Sneguljčice naročile enako kot prvi in drugi dan. Ko so odšle na delo, je na vrata potrkala gospa z jabolki. Palček ji je odprl vrata. Jabolko sta si razdelila na pol. Gospa je pojedla navadno polovico, Palček pa strupeno. Od strupa je padel na tla. Zvečer Sneguljčice niso ugotovile, kaj je z njim narobe. Nazadnje so ugotovile, da je mrtev in ga položile v krsto. Mimo je prišla Palčica in se zaljubila vanj. Nenadoma je dvignila krstin pokrov in poljubila Palčka. Tedaj se je Palček prebudil. Sneguljčice so ostale brez besed. Palček in Palčica sta se poročila in skupaj živela do smrti.
Živa Kotnik Gumzej, 4. b
Ajda Koprivnik, 1. c
|
Niko Sabanovič, 4. a
|
ŽIVALSKI VRT V LJUBLJANI
Vozil sem se z avtobusom. Ko smo prispeli v živalski vrt, smo šli pogledat živali. Potem smo imeli malico. Videli smo morskega prašička, kačo, alpake in še druge živali. Kačo sem imel okoli vratu. Ko smo se vse ogledali, smo odšli na avtobus. Dan je bil zelo lep in zanimiv.
Tian Španring, 1. b
Vozil sem se z avtobusom. Ko smo prispeli v živalski vrt, smo šli pogledat živali. Potem smo imeli malico. Videli smo morskega prašička, kačo, alpake in še druge živali. Kačo sem imel okoli vratu. Ko smo se vse ogledali, smo odšli na avtobus. Dan je bil zelo lep in zanimiv.
Tian Španring, 1. b
Lana Kapun, 5. b
|
Nika Rožan, 1. c
|
Alina Berglez, 4. a
|
Aneta Kavčič Računica, 2. c
|
Moj bmx
Ko vozim svoj bmx, dopusten ni noben kiks. Čelada ščiti mojo glavo, ker to edino je ta pravo. Za zaščito dodam še rokavice, odveč niso niti rokavice. Moj bmx je prava stvar, če treniraš, postaneš car. Fran Močnik, 4. b |
Ljubezen
Ljubezen je lepa stvar, pride in gre. Ljubezni se ne da kupiti, zanjo se je treba potruditi. Lahko je stara ali mlada, ni važno, damo, da je zdrava. Špela Razboršek, 4. c |
Maja Hecl, 1. c
|
Zala Šprogar, 2. b
|
Drejček gre na Mars
Drejček se spominja lanskega leta, ko so k njemu prišli Marsovčki. Zato se je odločil, da jih obišče. Marsovčkom je že sporočil, da pride na obisk. Ko so Marsovčki to slišali, so se razveselili. K njemu so poslali letečo cigaro. Ko jo je Drejček videl, je začuden stopil vanjo. Iz nje je prišel robot. Na njegovi glavi je bil velik ekran, na katerem so bili Šaš, Miš in Maš. Drejček in Marsovčki so se pozdravili. Povedali so mu, kako deluje cigara. Drejček se je odpravil na pot. Vozil je mimo zvezd, mimo planetov, ki niso v naši Galaksiji in mimo črnih lukenj. Naenkrat se je ustavil na nekem čudnem planetu. Cigaro je naenkrat streslo. Drejček je poklical Marsovčke in jim povedal, da je nekaj narobe. Razložili so mu, da nič ni narobe. Poletel je po drugi Galaksiji, v kateri so živela bitja, za katere so mu starši rekli, da ne obstajajo. Skoraj je prišel Mars. Moral je priti samo še mimo črne luknje. Vozil se je 15 ur. Prišel je do Marsovčkov. Skupaj so se igrali in zabavali. Želel se je preseliti na Mars, ampak vedel je, da mu starši tega ne bi dovolili. Odločil se je, da bo živel na Zemlji in na Marsu. Tako je srečno živel do konca svojih dni.
Vito Slana, 4. b
Drejček se spominja lanskega leta, ko so k njemu prišli Marsovčki. Zato se je odločil, da jih obišče. Marsovčkom je že sporočil, da pride na obisk. Ko so Marsovčki to slišali, so se razveselili. K njemu so poslali letečo cigaro. Ko jo je Drejček videl, je začuden stopil vanjo. Iz nje je prišel robot. Na njegovi glavi je bil velik ekran, na katerem so bili Šaš, Miš in Maš. Drejček in Marsovčki so se pozdravili. Povedali so mu, kako deluje cigara. Drejček se je odpravil na pot. Vozil je mimo zvezd, mimo planetov, ki niso v naši Galaksiji in mimo črnih lukenj. Naenkrat se je ustavil na nekem čudnem planetu. Cigaro je naenkrat streslo. Drejček je poklical Marsovčke in jim povedal, da je nekaj narobe. Razložili so mu, da nič ni narobe. Poletel je po drugi Galaksiji, v kateri so živela bitja, za katere so mu starši rekli, da ne obstajajo. Skoraj je prišel Mars. Moral je priti samo še mimo črne luknje. Vozil se je 15 ur. Prišel je do Marsovčkov. Skupaj so se igrali in zabavali. Želel se je preseliti na Mars, ampak vedel je, da mu starši tega ne bi dovolili. Odločil se je, da bo živel na Zemlji in na Marsu. Tako je srečno živel do konca svojih dni.
Vito Slana, 4. b
Ana Zupanc, 5. a
|
Ines Vrbek, 2. c
|
KONČNI IZLET
Z avtobusom smo se peljali v Ljubljano v živalski vrt. Peljali smo se eno uro. Ko smo prispeli, smo malicali. Potem smo videli kačo in morskega prašička. Vodička nam je povedala veliko o živalih. Videli smo različne živali. Potem smo šli na avtobus.
Miha Braučič, 1. b
Z avtobusom smo se peljali v Ljubljano v živalski vrt. Peljali smo se eno uro. Ko smo prispeli, smo malicali. Potem smo videli kačo in morskega prašička. Vodička nam je povedala veliko o živalih. Videli smo različne živali. Potem smo šli na avtobus.
Miha Braučič, 1. b
Hana Vrečko, 5. d
|
Amelija Mohorko, 1. c
|
Julija Brence, 2. c
|
Inja Logar, 5. b
|
Naj Strmšek, 5. d
Lan Tkavc, 5. d
|
Kiara Mikec, 5. d
|
Bella Majal, 5. d
|
Lena Močnik, 2. a
|